Dobrodošli v naravi.

Andrej je rekreativni kolesar z izobrazbo iz financ, ki pred startom Strme rebri tehta svoje telo, kolo in zakonsko življenje. Vsako poglavje je en kilometer vzpona, ob vsakem pa Garminova številka. Ta preprosta zgradba knjigo drži skupaj in ji daje ritem, ki bralca pelje naprej.

Jedro knjige je kontrast. Na eni strani je Andrej, zatopljen v vate, grame in segmente, ki mu je vse to popolnoma normalno. Na drugi je družina, predvsem žena, ki je glas razuma. To velja za vsakega bralca, razen za Andreja samega. Prav v tej razliki je največ smeha: Andrej resno računa, žena pa z enim samim »v redu« pove več kot vsi njegovi Excelovi listi. Humor je topel, saj se avtor smeje z Andrejem, ne njemu. Posvetilo knjigo pove v celoti: namenjena je tistim, ki prenašajo svoje kolesarje.

Pomanjkljivosti so zmerne. Nekatere šale se ponavljajo po istem vzorcu, nekatera poglavja so šibkejša od drugih, knjiga pa ni najbolj prijazna do nepoznavalcev kolesarstva. Kdor ne ve, kaj so FTP, cone ali KOM, bo marsikatero potezo ujel le napol.

Kolesarjem in njihovim bližnjim jo toplo priporočam. Je kratka, brezplačna in vas bo verjetno spravila v smeh.

Sveža, samoironična in nevarno prepoznavna satira sodobne rekreacije

»Inštitut za nepomembne meritve« je izjemno zabavno, pronicljivo in neizproseno ogledalo, nastavljeno vsem, ki so kdaj padli v kolesarski kult številk, vatov in Garminovih grafov. Avtor z dinamičnim, sočnim in tekočim slogom secira absurdnost sodobnega človeka, ki poskuša svobodo narave ukrotiti z aplikacijami, pri tem pa s humorjem, ki mestoma spominja na vonnegutovski občutek za absurd, ustvarja vrhunsko nišno satiro. Struktura 19 poglavij, ki duhovito posnema vzpon na Strmo reber, daje knjigi odličen ritem, ki vas bo nemudoma potegnil vase.

Za koga je obvezno branje: Za vse strastne kolesarje, ki bodo v knjigi našli svoje lastne nevroze, ter predvsem za njihove potrpežljive partnerje in družinske člane, ki jim bo to branje služilo kot odlična (in prepotrebna) oblika psihoterapije.

Za koga je manj primerna: Za popolne nekolesarje, ki ne poznajo subkulture in žargona, ter za tiste, ki iščejo stroge, tehnične kolesarske vodnike.

Če ste se kdaj zalotili, da tehtate kolo pred rundo (ali sebe po stranišču), je ta knjižica obvezno čtivo, ki vas bo prisililo v smeh – predvsem na lasten račun.